Intervju Ana Hace

"Vsako srečanje z delfini je drugačno"

07. jul 2014 | Uredništvo

Ali ste tudi vi z navdušenjem spremljali dogodivščine delfina Flipperja in dečka, ki ju združi prijateljstvo in postaneta nerazdružljiva? Delfini že od nekdaj veljajo za posebne živali, ki so s svojo gracioznostjo in famo, spodbujajo človeško domišljijo, navdihujejo zgodbe in ustvarjajo mite. Imeti priložnost jih uzreti, čeprav morda samo za trenutek in to v njihovem naravnem okolju, je neprecenljiva izkušnja, ki pričara številne nepozabne občutke. Po kar nekaj izhodih s čolnom, se je Ani Hace, raziskovalki na Slovenskem projektu za delfine, članici Evropskega združenja za kite in delfine ter članici ekipe Društva Morigenos končno vendarle izpolnila dolgoletna želja, ki jo je v srcu nosila že od otroštva.

Kdaj in kako se je porodila ideja za poletne raziskovalne tabore, ki so namenjeni najstnikom, od 16.leta starosti dalje in tudi odraslim.

Društvo Morigenos je bilo ustanovljeno v letu 2001, samo raziskovalno delo pa se je pričelo v letu 2002. Zbrala se je majhna skupina radovednih mladih, ki so se odločili da preverijo ali se delfini pojavljajo tudi v slovenskem morju. V letu 2003 je bil izveden že prvi poletni razlikovalni tabor, saj pri iskanju in raziskovanju delfinov že en dodaten par oči veliko pripomore k uspešnosti. Tako je društvo pričelo k sovjemu delu na terenu v poletju povabilo prve prostovoljce, ki so prišli k nam v sklopu tabora. Poleg tega je bilo društvo od vsega začetka zasnovano tako, da ljudem omogoča vključevanje.

V kakšnem spominu vam je ostal prvi tabor, ki ste se ga udeležili? S kakšnimi občutji, pričakovanji ste se vi takrat odpravili na pot? Na srečanje z delfini?

Ko sem zasledila informacijo o raziskovanju delfinov v slovenskem morju, sem bila presenečena, saj sem bila prepričana da v našem majhnem morju delfinov ni. Na tabor sem se prijavila v letu 2004 iz radovednosti in tihe želje, da se motim o delfinih pri nas. Vedela sem, da delfinov mogoče sploh ne bom videla. Vzdušje na taboru in ekipa so bili odlični, izvedela sem veliko novih, zanimivih stvari. Na zadnjem izhodu s čolnom, pa sem imela srečo ter prvič v naravi uzrla delfine. Tako se mi je izpolnila dolgoletna želja vse od otroštva.

Obstajajo številni miti o delfinih. Določeni so tudi napačni. Je kakšen, ki še posebej izstopa?

Eden izmed takšnih mitov recimo je, da delfini vedno pomagajo ljudem v stiski. Sicer je kar nekaj primerov, ko so delfini res priskočili na pomoč ljudem v morju, vendar to ni pravilo. Delfini so divje živali in ni nujno, da bodo človeka recimo rešili pred napadom morskega psa, čeprav bi bili v neposredni bližini.

Delfini radi spremenijo naše načrte

Društvo Morigenos je s poletnimi tabori pričel leta 2003. Prepričana sem, da so se v tem času pripetile številne zanimive peripetije. Morda celo kakšna nepričakovana dogodivščina?

Težko je izpostaviti eno dogodivščino. Delfini so poskrbeli za kar nekaj nepričakovanih dogodivščin. Kar nekaj opažanj smo imeli nepričakovano, ko delfinov sploh nismo iskali zaradi slabega vremena. Odpravili smo se na primer na sladoled ali kavo, ko smo jih zagledali in nato tekli »v akcijo« da nam delfini ne bi pobegnili. Delfine smo opazili tudi iz avtomobila, avtobusa, v dežju in iz restavracije. Zato sedaj v šali pravimo, da je vedno dobro načrtovati kakšno kavico ali sprehod v naprej, ker delfini radi spremenijo naše načrte.

Poletni raziskovalni tabori so namenjeni najstnikom, starejšim od 16 let in tudi odraslim, ki imajo tako priložnost doživeti nekaj neobičajnega. Če so okoliščine naklonjene, imajo udeleženci tabora priložnost videti delfine v njihovem naravnem ambientu, ter občutiti in doživeti nekaj edinstvenega. Kaj najbolj pritegne njihovo pozornost in kako oni doživljajo tovrstna srečanja? Kaj pa v primeru, če do srečanja ne pride?

Prostovoljci, ki pridejo na raziskovalne tabore seveda upajo, da bodo delfine slovenskega morja videli v živo. Srečanja z delfini ne moremo stoodstotno zagotoviti, vendar jih med tabori skoraj vedno opazimo. Ljudje se različno odzivajo, nekateri navdušenja ne morejo skrivati in delfine pozdravijo z glasnimi vzkliki in smehom, drugi pa svojih čustev ne pokažejo navzven. Vsekakor pa je to za vsakogar lepa izkušnja, polna lepih vtisov o čemer pričajo tudi pozitivne povratne informacije vseh udeležencev. V primeru, da do srečanja ne pride je včasih čutiti nekoliko razočaranja, vendar vsi udeleženci so dobro vedo da se tega enostavno ne da zagotoviti. Nikoli ne vemo kdaj in kje bomo delfine srečali, kar obrazložimo vsem ob prihodu k nam.

Vsako srečanje z delfini je drugačno

Tabori trajajo kar nekaj dni. Kaj vse se dogaja v tem času?

Tabori trajajo 10 dni, saj je tako več možnosti da delfine najdemo tudi če je vmes kaj slabega vremena. Vsak dan se odpravimo na terensko delo s kopenske opazovalne točke in na čoln, kjer delfine iščemo z morja. Udeleženci postanejo del ekipe in spoznajo kako poteka raziskovanje delfinov. Pripravljene imamo tudi različne delavnice, predavanja in filmske večere, na katerih se spoznajo z metodami in tehniko dela, izvejo zanimivosti iz življenja kitov in delfinov. V primeru slabega vremena prostovoljci pomagajo pri analizi podatkov ali pa se odpravimo na kakšen izlet, se gremo kopat ali obiščemo kakšen muzej. Nikoli nam ni dolgčas in vedno se dogaja kaj zanimivega.

Vse, kar človek doživi prvič, je zanj nekaj edinstvenega. Kot članica raziskovalne ekipe se na srečanja z delfini vračate vedno znova. Kako vi doživljate tovrstna srečanja? Ali je kaj, kar vas vedno znova fascinira, morda celo preseneti,...

Vsako srečanje z delfini je drugačno, nikoli ne veš kaj pričakovati. Najlepše doživetje je, kadar so delfini dobre volje in radovedni. Takrat se približajo čolnu, surfajo na valovih, nas opazujejo iz vode, izvajajo različne akrobacije.

Posvojite lahko 10 delfinov

Udeleženci tabora imajo v času poletnega tabora priložnost stkati prijateljstva in skupaj doživeti nekaj lepega. Kot pa vsi vemo, se vsaka dogodivščina konča in odhodi so običajno neprijetni. V Društvu Morigenos nudite možnost, da otroci ali starši delfina tudi posvojijo. Ali je posvojitev delfina pogosta praksa? Kaj konkretno pomeni posvojiti delfina?

Posvojitev delfina je simbolična, ljudje ne prejmejo delfina na dom za v banjo temveč pripomorejo k njihovi zaščiti v naravi. Na voljo za posvojitev je 10 delfinov, ki jih zelo dobro poznamo in spremljamo preko 10 let.

Na naši spletni strani je kratek opis vsakega izmed njih ter opisan postopek posvojitve. Vsak posvojitelj prejeme certifikat z imenom posvojenega delfina in poln življenjepis izbranega delfina ter majico in razglednice. Po e-novicah pa pošiljamo novice delfinov iz terena. Na ta način lahko vsakdo pripomore k zaščiti delfinov v slovenskem morju. Ljudje se kar pogosto odločajo za posvojitev, predvsem kot na primer prav posebno darilo.

Je kaj, kar bi želeli ob zaključku intervjuja še posebej sporočiti vsem obiskovalcem portala www.obala.net?

Hvala vsem, ki nas že vrsto let podpirate, spremljate in pomagate pri ohranjanju delfinov v slovenskem morju! Vabljeni da se nam pridružite na poletnih raziskovalnih taborih in spoznate delo raziskovalca delfinov. Če opazite delfine pa bomo zelo hvaležni, če nas takoj pokličete na: 031 771 077 in tako neposredno pomagate pri zbiranju podatkov.

Avtorji fotografij: Tilen Genov,Bojan Brescanski,Joelle De Weerdt,Polona Kotnjek, Društvo Morigenos