Biorazgradljive vrečke – niso vse primerne za domači kompost
20. dec 2019 | Uredništvo
Leta 2018 je bilo v Evropi kar 40 odstotkov vse proizvedene plastike uporabljene za embalažo. Samo 30 odstotkov plastične embalaže smo reciklirali, 39 odstotkov sežgali, 31 odstotkov pa je je pristalo na odlagališčih. Če bomo tako nadaljevali, bomo do leta 2050 kar 20 odstotkov nafte porabili samo za predelavo v plastiko. Nerealno je pričakovati, da se bomo plastiki kar odrekli, zato je pomembno spremeniti navade, pri čemer igra pomembno vlogo industrija plastike. Ta mora razvijati in trgu ponuditi plastične materiale, ki bodo obstojni dlje časa, ki bodo v večjem deležu primerni za recikliranje in s tem za ponovno uporabo, omogočiti je treba tudi lažje zbiranje odpadne plastike. Pomemben mejnik je leto 2030, ko bo morala biti vsa plastična embalaža ali reciklirana ali ponovno uporabljena .
| Biorazgradljive vrečke ne spadajo med embalažo! Izdelkov iz bioplastike ne smemo odlagati v zabojnik za embalažo, ker motijo postopek recikliranja in ponovne uporabe sintetičnih plastičnih materialov. |
Bioplastika
Biorazgradljiva plastika, poimenovana tudi biološko razgradljiva ali kar bioplastika, je lahko izdelana iz materiala, ki se v okolju v celoti razgradi ali pa tudi ne. Potrošniki razlike ne moremo opaziti, razen če je plastični izdelek opremljen s katerim od znakov za razgradljivost bioplastike, ki jih predstavljamo v prispevku.
Trenutno najbolj razširjen material za proizvodnjo bioplastike je termoplastični škrob, v manjši meri tudi odpadni organski materiali, kot so celuloza (iz odpadkov lesa), odpadna sirotka, kostna moka, maščobe in lignin (ena izmed osnovnih kemikalij v zgradbi lesa).
Iz biorazgradljive plastike danes največ izdelujejo folije za uporabo v kmetijstvu, vreče za smeti in embalažo za živila. Uporabljajo jo tudi v medicini, saj so ti materiali mnogo bolj prijazni do našega telesa. Primer: pri zlomih, kjer je treba kost učvrstiti z vijaki, vijakov iz bioplastičnega materiala ni treba odstraniti s ponovno operacijo.
Plastika je skupek velikega števila različnih materialov (polietilen, poliuretan, polikarbonati ...), iz katerih izdelujejo plastične izdelke. Plastičnim materialom dodajajo različne snovi, da dobi plastika potrebne lastnosti za namen uporabe (postane trdnejša, mehkejša). V prodaji je na tisoče plastičnih materialov, ki so izdelani za točno določen namen. Nekateri se lahko reciklirajo, drugi ne. Najbolj pogosti materiali za izdelke za gospodinjstvo in za embalažo živil, ki so razgradljivi v osnovne sestavine in primerni za nadaljnjo uporabo, so: polietilen (PE), polietilen visoke gostote (HDPE), polietilen tereftalat (PET, PETE), polietilen nizke gostote tereftalat (LDPE), polivinilklorid (PVC), polipropilen (PP), polistiren (PS), polikarbonat (PC). |
Razgradnja biorazgradljive plastike
Biorazgradljiva plastika se mora v določenih pogojih v celoti razgraditi na ogljikov dioksid, metan, vodo, biomaso in anorganske snovi. Celotna razgradnja pomeni, da se morajo razgraditi tudi dodatki k plastičnemu materialu (stabilizatorji, lubrikanti, pigmenti, različna polnila).
V procesu razgradnje morajo biti torej zagotovljeni pogoji, ki so pri različnih vrstah bioplastike določeni in merljivi, čas pa je tisti, ki pove, ali se bo na primer biorazgradljiva vrečka razgradila le v pogojih industrijske razgradnje ali tudi na domačem kompostu. Industrijska razgradnja, ki jo izvajajo komunalna podjetja, poteka pri višji temperaturi (več kot 60 oC) kot razgradnja v domačem kompostniku, zato se ta vrsta bioplastike hitreje razgradi. Biorazgradljiva plastika, ki se uporablja v kmetijstvu, se razgrajuje dlje časa, odvisno od načina uporabe.
Dobro je vedeti
|
Oksorazgradljiva bioplastika bo prepovedana
Na trgu je še vedno v prodaji biorazgradljiva plastika iz sintetičnega materiala (večinoma iz polietilena), ki z oksidacijo najprej razpade na mikrodelce, nato pa se izjemno počasi razgradi na osnovne molekule kisika, ogljika in vodika. Proces razgradnje se imenuje oksorazgradnja. V EU bo z letom 2021 prodaja teh izdelkov prepovedana.
Prepoznavni znaki za kompostirnost bioplastike
Ko kupujemo izdelke iz bioplastike, bodimo pozorni na oznako na izdelku, ki nam pove, v kakšnih pogojih se bo izdelek razgradil – zgolj v pogojih industrijskega kompostiranja ali tudi na domačem vrtu oziroma v kompostniku.
Znak organizacije European Bioplastics skupaj s certifikacijsko številko zagotavlja, da je izdelek biorazgradljiv v pogojih industrijskega kompostiranja. Ta znak uporablja nemška certifikacijska organizacija DIN-Certco (www.dincertco.de).
V Evropi je dobro poznan znak organizacije Vinçotte (OK compost), ki skupaj s certifikacijsko številko zagotavlja, da je izdelek biorazgradljiv v pogojih industrijskega kompostiranja.
Če na vrečki najdete znak OK compost, ki ga spremlja še napis HOME, jo lahko odložite na domač kompostnik. Izdelek je biorazgradljiv v pogojih domačega kompostiranja.
Če imate doma vrečke iz oksorazgradljive bioplastike, jih je treba odložiti v smetnjak za preostale odpadke, ker material ni primeren za kompostiranje niti v industrijskih pogojih, prav tako ni primeren za recikliranje.
 Znak organizacije European Bioplastics skupaj s certifikacijsko številko zagotavlja, da je izdelek biorazgradljiv v pogojih industrijskega kompostiranja. Ta znak uporablja nemška certifikacijska organizacija DIN-Certco (www.dincertco.de). |
 V Evropi je dobro poznan znak organizacije Vinçotte (OK compost), ki skupaj s certifikacijsko številko zagotavlja, da je izdelek biorazgradljiv v pogojih industrijskega kompostiranja. |
 Če na vrečki najdete znak OK compost, ki ga spremlja še napis HOME, jo lahko odložite na domač kompostnik. Izdelek je biorazgradljiv v pogojih domačega kompostiranja. |
Če imate doma vrečke iz oksorazgradljive bioplastike, jih je treba odložiti v smetnjak za preostale odpadke, ker material ni primeren za kompostiranje niti v industrijskih pogojih, prav tako ni primeren za recikliranje. |
Zveza potrošnikov Slovenije
