Ko je zora sramežljivo osvetlila jutranje nebo, se je pred Šavrinkami razprl čudovit pogled na koprsko mestno obzidje. Še skromno urico hoje in trud bo poplačan. Pisani plenjerji svežega kruha, jajc, sadja in zelenjave so se vsuli po istrskih stezicah vse tja do Mude, kjer je korak istrskih žena postal preudarnejši, umirjen in zanesljiv. Obtežene bisage skrbno izbranih kmečkih dobrot so nevsiljivo vpijale oglašanje osla, perutnina je lovila zadnje sapice življenjske energije. V tihem pričakovanju dneva so v ozadju zaškripale mogočne duri, na prag je stopil nasmejan oštir. »Capra«, se je v vetru poigraval lesen napis in vabil utrujene Šavrinke v notranjost kamnite hiše. Kuhar je razpihal tlečo žerjavico, pred vrati je bil nov dan. Dobri, stari časi so spet zajeli življenje s polno žlico...

V zunanjem zavetju kamnitih klopi in v notranjem razkošju prijazne restavracije se danes na krožnikih očem ponuja bogata, sveža sredozemska hrana vseh barv in okusov. Istra z žlico, nožem in vilicami v sožitju z vrhunsko kuharsko žilico; odprt, zračen prostor druženja vinske kapljice, oljčnega olja, rib, mesa in domačih zelišč. Capra, novi dobri časi v koraku s prehrambnimi pričakovanji najzahtevnejših gostov.
.