Novice :: Otvoritev razstave ob 15. obletnici Kluba študentov občine Koper

Klub študentov občine Koper (KŠOK) je 4. februarja 2009 praznoval 15. rojstni dan. Na ta dan je bil pred 15. leti klub namreč uradno vpisan v register društev. Tako se je začelo dolgoletno aktivno delovanje na mnogih družbenih področjih. Ob tej priložnosti smo pripravili in včeraj otvorili razstavo plakatov, informatorjev, slik in drugih materialov iz projektov, ki so zaznamovali petnajstletno zgodovino. Razstava bo v Pokrajinskem muzeju Koper na ogledu cel mesec julij.

Klub študentov občine Koper (KŠOK) je bil 4. februarja 1994 vpisan v register društev in tako začel formalno delo na področju mladine. V 15 letih je klub postal pomemben akter na področju aktivnega preživljanja prostega časa ter mladinskega delovanja, organiziranja dogodkov in prireditev za vse občanke, občane, obiskovalke in obiskovalce Mestne občine Koper, promocije lokalnih glasbenih skupin, neformalnega izobraževanja, pomoči socialno šibkim študentom in študentkam, pomoči dijakom in dijakinjam pri razvijanju lastne ustvarjalnosti in odločitvah o njihovi prihodnosti, itd. KŠOK je že vrsto let pomemben akter tudi na področju združevanja članov in zastopanja študentov v družbi, veliko vlogo je imel pri ustanovitvi Univerze na Primorskem, skupaj z ostalimi študentskimi združenji je pomagal pri raznih protestih in demonstracijah (študentske demonstracije, delavski protesti, dražba Armerije in Foresterije, ...). Z raznimi akcijami je klub med člani, članicami in ostalimi zbujal ekološko zavest in skrb za okolje ter zavest o bogati koprski kulturni dediščini in skrbi za njeno ohranitev. Skozi ta leta je bila vzpostavljena tudi bogata študentska filmska produkcija in gledališko ustvarjanje, športno dogajanje ter vse bolj pomembno mladinsko informiranje.

KŠOK smo koprski študentje in študentke ustanovili 31. decembra 1993 v stanovanju v Pradah. Tam je bila zbrana »klapa« prijateljev in prijateljic, ki so se odločili, da je treba koprske študente in študentke zbrati in organizirati. Rodil se je klub, ki je bil uradno vpisan mesec kasneje. Tako kot vsak začetek tudi naš ni bil lahek. V prvih štirih letih delovanja smo kljub slabemu materialnemu in finančnemu stanju uspeli spraviti pod streho kar nekaj uspešnih projektov. Člane in članice smo peljali na razne izlete, organizirali smo prevoze na večje športne prireditve in koncerte ter počasi začeli organizirati svoje. Pod okrilje smo vzeli obalno skupino Spirits, ki je v tem obdobju igrala na skoraj vseh naših prireditvah.

Potem pa smo se začeli širiti. Leta 1999 smo začeli razmišljati o tem, da bi koprskim študentom pomagali pri vsakotedenskem romanju na študij v Ljubljano in nazaj. Tako smo kmalu vzpostavili KŠOKbus, ki vsak petek in nedeljo pelje člane in članice v Ljubljano in iz nje. Velike spremembe in nove priložnosti so se pojavile ob nastanku prvih visokošolskih zavodov na obali. Študentje in študentke so se začeli kopičiti, aktivisti in aktivistke množiti in projekti so lažje tekli. V teh letih sta se porodili ideji za dva tradicionalna dogodka, ki sta postala zaščitni znak koprksega poletja – Pozdrav Poletju in Oživela ulica. Prvič smo jih uprizorili poleti leta 1999.

Do leta 2001 je bilo sodelovanje med člani in članicami kluba zelo tesno, saj smo vse delo postorili v pisarni velikosti 18 m² v prostorih Taverne. Takrat smo spoznali, da so za nadaljnji razvoj kluba nujni ustrezni prostori. Poleti 2001 smo od Mestne občine Koper dobili v uporabo prostore na Cankarjevi 9/a, ki smo jih otvorili septembra 2001. V teh prostorih deluje klub še danes.

Ta preskok je hkrati pomenil tudi preporod kluba. 150 m2 je bilo idealnih za vse, kar smo si takrat želeli uresničiti in ponuditi študentom, študentkam ter dijakom in dijakinjam. V tem okolju se je porodila ideja o festivalu, ki bi občanom, občankam, obiskovalcem in obiskovalkam Mestne občine Koper ponudil vpogled v svet kvalitetne jazz, etno ali funky glasbe in bil kulisa za prijetno poletno druženje. Tako je leta 2003 nastal JEFF – Jazz Etno Funky Festival. V tem obdobju je bilo tudi veliko govora o ustanovitvi univerze, ki bi bila umeščena v primorski prostor. Aktivni člani in članice KŠOKa so idejo podprli in v ta namen organizirali niz podpornih dogodkov.

Univerza na Primorskem in prostori na Cankarjevi ulici so prinesli nove študente in študentke ter bližino koprskih srednjih šol; tako se je na klubu začelo izvajati raznovrstne izobraževalne tečaje in delavnice. KŠOK je dejansko postal osrednje mesto za vse, ki so želeli aktivno preživljati prosti čas. Filmski večeri, ustvarjalne dejavnosti, razprave, izobraževalne dejavnosti, socialna podpora in potopisna predavanja so se zapisali v urnik velike večine študentov, študent, dijakov in dijakinj koprskih fakultet in srednjih šol.

Eno izmed zelo pomembnih vprašanj za KŠOK je t. i. »beg možganov« z Obalne regije v prestolnico in drugam. Cilj KŠOKa je ohranitev kadrov v naši regiji in s tem zagotoviti njen razvoj. Razen projektov, ki se ukvarjajo s povezovanjem študentov in obalnih podjetij, je za KŠOK pomembno tudi mreženje primorskih študentov. Ravno zaradi tega je že 10 let klub ena glavnih gonilnih sil zveze primorskih študentov in dijakov, ki se je leta 2008 formalizirala v zvezi Vstala Primorska, ki vključuje vse primorske študentske klube in ima sedež in prostore v Ljubljani.

Pomemben element KŠOKove identitete so seveda glasbene prireditve in projekti. Prvi smo začeli z megazabavami z lokalno identiteto v prestolnici. Pred Mortadeljado in Cvičkarijo smo v Ljubljani organizirali Fešto Refoška, žur s primorskim pridihom za vse, ki so v Ljubljani hoteli okusiti okuse Primorske. Že od samega začetka so našo pot spremljale lokalne glasbene skupine, ki jim je klub pomagal pri promociji in uveljavljanju. Skozi ta leta smo spremljali in pomagali pri razvoju obalnih skupin kot so Spirits, Sensation, Pudding fields in drugi. Na naših prireditvah so prostor našle glasbene skupine, ki so publiki predstavljale sveže in inovativne ideje in se skozi čas tudi uveljavile. Tako smo na naših odrih gostili mlade Elvis Jacksone, Moveknowledgement, Zmelkoow, Big foot mama in druge.

Ključna osebnost kluba je seveda predsednik/ica. Okoli njega oz. nje se zbere ekipa ljudi, ki ustvarja program kluba. Skozi leta so se na tem mestu zvrstili:

• 1993 - 1995 Lovro Tomišič
• 1995 - 1997 Jožica Sever
• 1997 - 1999 Davor Kocjančič
• 1999 - 2001 Tamara Černeka
• 2001 - 2003 Uroš Kekuš
• 2003 - 2005 Goran Koren
• 2005 - 2007 Boštjan Lavrič
• 2007 - 2007 Janko Jurjec
• 2007 - 2008 Anja Krašna
• 2008 - Vid Tratnik

V vseh teh letih in z ljudmi, ki so na klubu ustvarjali, je klub pridobil izkušnje, znanje in ugled, da se lahko Kopru pohvali kot ena najbolj dejavnih organizacij v svoji občini. Te izkušnje so podlaga za pridobivanje aktivistov in aktivistk. Vsak, ki ima idejo in željo po izvedbi, ve, da bo na KŠOKu našel prostor in prijatelje, ki mu bodo pomagali pri uresničitvi zamisli in pri tem se bomo skupaj zabavali. V petnajstih letih je KŠOKove projekte uresničevalo preko 250 aktivistk in aktivistov, ki so s tem obogatili svoja študijska leta in pridobivali pomembne izkušnje.

Aleš Bržan, sedanji generalni sekretar Študentske organizacije Slovenije (ŠOS), častni član kluba in en izmed dveh, ki sta leta 1999 prišla do zamisli, da bi oživeli Kidričevo ulico, je o svojih letih na klubu dejal:

»Včasih sem študiral. Študiral o lepih dekletih, sproščanju odvečne energije v dobri družbi, občasno tudi za izpite na faksu.

Ob vsem tem intenzivnem delu se je pojavil koprski klub študentov, mala druščina v malih prostorih, ki se ji ni sanjalo o tem, v kaj se bo razvilo. A je le bila dobra družba, v katero sem se z veseljem vključil in ki me je rada sprejela.

V kratkem je to društvo ugotovilo, da v takrat zaspanem Kopru mlada energija lahko spremeni svoj delček sveta. Nekateri smo pridno spoznavali delo takrat blestečega piranskega kluba, ki je pod vodstvom žal preminulega Alexa Poropata prijateljsko pomagal koprčanom zagnati naš klub. Od začetnega cenejšega fotokopiranja in nekaj dodatnih ugodnosti za koprske študente smo začeli s prodajo študentskih bonov, z ureditvijo financiranja kluba, iskanjem novih prostorov, razširili nabor ugodnosti in začeli razmišljati o več projektih. In ideje so iz mladih glav kar padale. Mladen je študiral v Ljubljani in očitno rad pil refošk, nastala je masovna žurka Fešta refoška na Ljubljanskem razstavišču. Uroš je poslušal punk, ska in podobno glasbo, začeli so se koncerti v Kopru. Jaka se je rad družil v lokalih in razmišljal o promociji KŠOKa, dobili smo več popustov pri raznih gostincih in bolje premišljen promocijski material. Aleš sem se sprehajal po mestu, novo leto je bilo preveč zaspano, da ga ne bi prebujali z brulejem in zbiranjem prispevkov za dobrodelne namene, poletne ulice pa pretihe, da ne bi povabili obalnih glasbenikov k oživljanju vsaj ene, Kidričeve ulice.

Prav z Oživelo ulico se bom malo pohvalil. S prijateljem Boštjanom, ki se je do takrat z vsemi močmi upiral aktivaciji v klubu, sva sedela na pijači. Pogovarjala sva se o tem, kako se v Kopru predvsem med tednom nič ne dogaja. Hitro je bila v rokah servieta, na katero se je zapisal načrt prve Oživele ulice. Ko sva začela širiti idejo o dogodku, ki bi se v mestu zgodil sredi tedna, so nas vsi debelo gledali, češ da med delovnimi dnevi pa res ne bo prišel nihče. Zavihani rokavi se niso ustavili, kontaktirali smo obalne glasbenike, ugotavljali, katera so potrebna dovoljenja, iskali rešitve za tehnično izvedbo. Kšokovci, glasbeniki, tehniki, občinski uradniki, upravna enota, društva, radijci, prebivalci ulice, vsi so z nepričakovano dobro voljo in prilagodljivostjo pomagali, da je prišlo do izvedbe projekta. In tisto vročo sredo se je zgodilo še več, prišli ste mladi in starejši, eni prepevali s Slavkom Ivančičem, Laro Baruca, drugi skakali z Deliriumi, bila je koprska noč v malem; noč za Koprčane. Skupaj smo pokazali, da je naše mesto lahko živahno tudi med tednom.

Klubske aktivnosti se niso umirile, Boštjan se je končno vključil, izpeljal projekt povezovanja gospodarstva s študenti obalnih visokih šol. Ustanavljala se je univerza, študentje smo dajali vso podporo. Novi študentje so prihajali, nekateri postali aktivni v KŠOKu. Več je bilo dogodkov, projektov, izobraževanj, ugodnosti, dobili smo nove prostore, … Včasih malo društvo je dobilo polni zagon.

Danes gledam aktivne koprske študente, nekaj naših projektov so kar obdržali, še več je novih, mesto z okolico čuti pravi študentski utrip. Dekleta in fantje odlično delajo.

In res, včasih sem študiral. O lepih dekletih, dobri družbi in za izpite. In prav v KŠOKU sem spoznal veliko čednih študentk, dobil odlično družbo in se naučil ogromno stvari, tudi takih, ki so mi bolj koristile od šolskega znanja.«

Na KŠOKu je danes okoli 50 aktivistk in aktivistov, ki pridno ustvarjajo bogat program, ki obsega preko 50 projektov na leto. Število aktivistk in aktivistov narašča z leta v leto, to pa predvsem pripisujemo marljivemu delu številnih generacij KŠOKovk in KŠOKovcev, ki so v 15 letih zgradili organizacijo, ki dovoljuje mladim usreničevati svoje ideje. Apatičnost je sicer prisotna tudi med mladimi, ampak sigurno ni to težava, ki se dotika samo mladine in vsekakor ne sme to postati opravičilo za težave mladinskih organizacij. Verjamemo, da si velika večina mladih ljudi želi pridobivati nove izkušnje, spoznavati nove ljudi in se pri temu izredno zabavati. KŠOK tem ljudem le ponuja inovativno in ustvarjalno okolje, kjer se ta potencial realizira. Uspeh se kaže skozi vseh 15 let delovanja.

Klub študentov občine Koper